25.9.16

Ploščate glave

Ženske so se oblačile v živo pisane vezene obleke, zelo podobne tistim, ki jih gvatemalske in jukatanske ženske še vedno nosijo na podeželju. Moški so okrog bokov nosili krilo iz bolj grobe tkanine, na ramah pa pončo. V nekaterih odmaknjenih gvatemalskih vaseh se je tudi moška moda še ohranila. Na nogah še vedno vsi nosijo usnjene sandale, ali pa hodijo bosi.
Veliko veselje so imeli s prirejanjem pojedin s pečenim mesom, zelenjavnimi enolončnicami in koruznimi kolači, podobnimi današnjim tortiljam. Pili so kakav in velike količine alkohola. Že pred prihodom Špancev so ženske pogosto svoje pijane može ponoči s težavo vlačile proti domu. Tudi ta običaj obstaja še danes. 
Majevsko pojmovanje telesne lepote je bilo za naš okus dokaj nenavadno. Všeč so jim bile ploščate glave. Majhnim otrokom, ki se jim lobanjske kosti še niso strdile, so zato na čelo z jermeni pritrdili desko, ki so jo odstranili šele ko je dovolj povečala njihovo lepoto.

tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

12.9.16

Palenque 4 Brez kovinskega orodja in kolesa



Ob vsej veličastnosti majevskih zgradb je presenetljivo, da nikoli niso iznašli treh stvari, ki bi jim bistveno olajšale gradnjo: kovinskega orodja, kolesa in kamnitega oboka. Namesto oboka so uporabljali velike ploščate kamne nagnjene navznoter k osrednjemu vodoravnemu kamnu. Zaradi tega so bili obsojeni na ozke prostore, ki pa so bili lahko poljubno dolgi.
Gradnja mest sredi tropske džungle je bila precejšen podvig: podiranje ogromnih dreves in zidanje še večjih piramid s primitivnim orodjem, brez tovorne in vprežne živine ter brez vozov ni mogla biti prav enostavna. Ta mesta so bila namenjena kultnemu, političnemu in kulturnemu življenju, ne pa prebivanju. Velika večina prebivalstva je živela v kmečkih naseljih zunaj mest.
tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)

2.9.16

Grob v dnevni sobi



Za razliko od drugih dveh velikih ameriških civilizacij - Aztekov in Inkov, ki so bili zelo centralizirani, majevska dežela ni bila imperij, ampak zveza več kot stotih neodvisnih mestnih držav. Vsaka je imela centralno palačo, ki je bila politično, ekonomsko in versko središče države.
Živeli so v kočah iz kamnov, blata in lesa, kritih s slamo, kakršne gradijo še danes. Duhovom pokojnikov ni bilo treba daleč, da bi obiskali svoje bližnje, saj so bili pokopani kar v glavnem (največkrat edinem) bivalnem prostoru v hiši.
Templje so v začetku gradili na vrhu zemeljskih ali kamnitih ploščadi. Bili so podobni njihovim kočam in v njih so pokopavali oblastnike - podobno kot v domovih. Človeška nečimrnost je enaka po vsem svetu: vsak oblastnik je moral seveda imeti grobnico z najmanj eno ploščadjo več kot prejšnji. Tako so postopoma nastale znamenite stopničaste piramide s kamnito "kočo" na vrhu, pod katero je bila grobnica.
tekst & foto: Janin  
(se nadaljuje)