23.4.17

Gvatemala 7 Fiesta

Indijanska kultura je že stoletja prisotna povsod. Starodavna civilizacija Majev je za sabo pustila neprecenljive kulturne zaklade in tudi običaji njihovih potomcev so za zahodnjake zanimivi. Slišala sva, da so Maji skromni, pošteni in čisti ljudje, ki malo pijejo, morda kako kapljico na praznik. O prijaznosti bi lahko razpravljal, drži pa, da tržnice kar žarijo od pisanih oblačil in živobarvnih izdelkov domače obrti.
Festivali, ki jih prirejajo v čast svetnikov, so prava paša za oko zaradi slikovitega okrasja in skrivnostnega dogajanja, kjer se krščanski rituali mešajo s poganskimi. To so pravi vodometi hrupa in slapovi procesij z okrašenimi kipi svetnikov, ki jih spremljajo ognjemet in plesalci v fantastičnih maskah. Šef fieste je vedno lokalni svetnik, zaščitnik mesta, festival pa priredijo tudi za božič in druge katoliške praznike. Po prihodu španskih konkvistadorjev so navzven sprejeli krščanstvo, pojejo stare španske pesmi in krasijo oltarje v kolonialnih cerkvah, vendar je njihova notranjost ostala nedotaknjena. Indijanci v tradicionalnih oblačilih so v nasprotju z moderno urejenimi cestami, celo na bencinski črpalki lahko plačava s kreditno kartico.
(se nadaljuje)

Uroš Blažko 

1.4.17

Gvatemala 6 Vse v rok službe

»Prepričan sem, da lahko uradnik na tako visokem položaju, kot je vaš, odobri najina vizuma.«
Možak se je strinjal in v potna lista pritisnil žig, na katerega sva čakala že od jutra. Ogromno breme mi je padlo z ramen. Ne bo treba spet leteti. Lahko bi naju takoj spustil čez mejo in bi obema prihranil veliko živcev. Ampak tudi tako je dobro. Nismo v Evropi, ampak v Latinski Ameriki, kjer se nikamor ne mudi. Njemu je šlo v rok službe, nama pa v rok potovanja, kakor pravijo. Nihče ni izgubil nič.
Poslovil sem se z besedami: »Občudujem vašo razsodnost in se najlepše zahvaljujem za vašo prijaznost, « čeprav bi ga najraje utopil v žlici vode.
Indijanski rezervat
Gvatemala je dežela Indijancev. V državi jih živi 45 odstotkov, prav toliko pa je ladinov. Beseda je značilna za Gvatemalo in označuje človeka, ki ima latinsko kulturo in govori špansko, čeprav se sicer oblači po zahodnjaško. Lahko je tudi čistokrven Indijanec. Nasprotje od ladino je indigeno; definicija je kulturna, ne rasna.
(se nadaljuje) 
Uroš Blažko