6.11.17

Mehika 3 Centro Historico

Prvo javljanje iz zahodne poloble.
Let je bil ok. Dolg ampak sam sem ga na sreco vecino prespal. Za Tino ne vem, ker sem spal.
V soboto zjutraj smo pristali v enem najvecjih mest na svetu. Mogoce ne po povrsini ampak zagotovo po stevilu prebivalcev. Pravijo, da jih je okoli 20 miljonov.
Zaenkrat sva spoznala sam center mesta; pravijo mu Centro Historico. Najdla sva si en 'poceni' (20 evrov na noc) hotel blizu glavnega trga - Zocalo (ime trga, ne hotela). Prevandrala sva verjetno vse ulice v blizini, pila raznorazne sokove in jedla zanimivo (ne nujno okusno) hrano. Tina pravi, da bo spet shujsala, reva izbircna.
Zelo zanimivo je, da zelo malo ljudi govori anglesko (ali pa nocejo). Zato se trudiva s spanscino. Je jezik, ki gre kar lepo v uho, samo razumes ne... Osnove ze gredo nekako, ko pa 'zalaufajo' pa samo zabodeno gledas. Je pa res, da je vsak dan bolje. Meni se vecinoma zdi, da vem, kaj mi hocejo povedati (Tina pravi, da blefiram, ampak zaenkrat smo se vse zmenili). Najhuje je bilo pri hrani, ker angleskih menijev vecinoma ne poznajo, v restavracijah, kjer jih imajo, je pa hrana praviloma zanic. Ampak ne skrbet, bova prezivela. (Carne pomeni meso, ce se kdo znajde v podobnih tezavah; Pollo pomeni piscanec, sin pa brez, torej 'sin pollo').
(se nadaljuje)

Luka Batistič