Poletje bi pač preživel doma, gledal v strop in čakal da mine popoldanska vročina. In tako iz dneva v dan. Vendar sem se drugače odločil, in sedaj lahko vidim nekaj kar drugi ne morejo. Lahko vidim, da se mesto ni niti malo spremenilo. Ostalo je popolnoma enako, kot na dan mojega odhoda. Mesto je enako, vendar jaz skoraj nisem več ista oseba…
Sedaj, ko doma v šali
rečem, da se bom mogoče v kratkem odpravil v Indijo, vsi zaprepadeno obmolknejo
za nekaj trenutkov, dokler jim z nasmehom ne povem, da se šalim. Čisto drugačna
zgodba, kot takrat, ko sem jim vsem dopovedoval, da bom šel v Turčijo, pa me
nobeden ni resno jemal, dokler jim nisem pomahal v slovo…
Edvin Ramić