Uroš Blažko
Na gvatemalsko mejo sva prišla dopoldne, odšla pa šele
pozno popoldne. »Vaš vizum je neveljaven, ker nima avtorizacije. « Kar
spodneslo me je. Žig čez celo stran potnega lista ni vreden nič? V Panama
Cityju so nama dali tranzitni vizum namesto turističnega, ker za tega ni
potrebna avtorizacija šefa imigracije iz glavnega mesta. Glas se mi je tresel
od razburjenja, ko sem to razlagal policistu, on pa je s svinčnikom trkal po
knjigi, kamor je vpisoval podatke potnikov, in ponavljal, da vizum ni dober.
Vsi vedo, kje je Slovenija. Z Metko sediva v obednici na
pločniku, kjer pečejo popuses (palačinke s sirom), in poslušava komentarje
ljubiteljev nogometa. Včeraj so v časniku Hoy Deportivo predstavili moštva, ki
sodelujejo na svetovnem prvenstvu. Sloveniji so posvetili celo stran. Ob slikah
nogometašev je predstavitev naše deželice s fotografijami najlepših krajev.
»Eslovenos so hitri in nevarni, « razpreda eden od poznavalcev, »vendar nimajo
zmagovalne miselnosti. Dvomim, da bodo kaj dosegli. «
Kljub neuspehu na »mundialu« so naši nogometaši naredili
za promocijo Slovenije več kot vsi politiki skupaj.
(se nadaljuje)