Panama 3 Toreadoriji so jih ornk fasal

Drug dan pa se je oglasil zelodc - mesanica pira, viskija in ruma mu ni glih pasala. Naslednji dan sem hotel iti malo pit kjer domacini pijejo vendar sem si premisli. Tja gressamo ce se zelis tepst. Pred lokali pa otroc cakajo na svoje ocete, da jih

odvlecejo domov, ko so ti ze na pol mrtvi. 

Se ena stvar je omembe vredna -bikoborba. To sem se smejal. Nic podobnega spanskim in bika(krave) ne ubijejo. Vcasih so namesto bika poslal noter kravo - te so ble se bolj agresivne ko biki. Toreadoriji so jih enparkrat ornk fasal in bli ziher vsakih pet minut v zivljenski nevarnosti. Takoj zatem sem mislil, da bom lahko videl petelinje boje vendar jih tisti dan, ne vem zakaj, ni blo. To je

baje prava akcija.

Matjaz

Panama 2 Ornk Naklefencil

Iz Bocas pa v najlepso destinacijo v Panami - Boquete - vrt Paname. V planu sem imel ostati 3 dni na koncu pa sem bil tam en cel teden. Prvic na poti sem se ga tudi ornk naklefencil. Najprej je mel lastnik hostla rojstni dan in je castil hrano in 2 litra ruma - sam 4 smo pil. Nato pa na drug rojstn dan (me je dan prej kelnarca kuj povabla na zur) kjer se je opet pilo in nato v diskacu se plesalo - Merenge, ce mene vprasas je to hoja z miganjem bokov. Zasedba je bla internacionalna - Evropejci, Americani in Panamcanke.

Panamcani so se nas izogibal, ko da mamo kugo.

Matjaž (se nadaljuje)

Panama 1 EDINI TURIST NA OTOKU

Bocas, Panama 

Na otoku ni ceste, samo betonska pot,

ljudje (na karibski strani srednje amerike zivijo vecinoma crnci - potomci suznjev) pa govorijo neko cudno mesanico spanscine in anglescine in BIL SEM EDINI TURIST NA OTOKU. Sem spozal, mislim da bivsega klosarja iz New Yorka, ki mi je malo razlagl o stvareh in me vsakih pet minut vprasal, ce hocem kupit joint.

Zvecer sem bil se povabljen na zabavo Blue Monday v cast zelv.

To so cudn gledal, ko sem prisel, ker te zabave res niso za tujce tak, da sem se kar hiter spakal. Mi je pa tukaj prvic ponagajal vreme - scalo je vse tri dni, kar sem bil tam. Vendar sem baje mel se sreco, ker je blo vmes nekaj sonca - dezevna doba se je tuki mal hiter zacela.

(se nadaljuje)

Matjaž 

Kostarika 5 Neizkušene Kanadcanke

V Srednji ameriki srecujem tudi popotnike, ki imajo recmo za dva meseca neverjetno velik budget - 3000 USD. In tudi dokaj mlade. Vendar se takoj opazi kdo je se neizkušen. Vceraj sem kartal celo noc z dvema Izraelcema (23 let) in 4 Kanadcankami (18-19). 

Medtem, ko sta Izraelca vec kot ocitno vedela kaj je potovanje so ble punce totalno kontra. Riskirajo noro s tem, ko kupujejo travo na ulici in sploh ne vedo, da je policija povezana z preprodajalci. Bojijo se vsega, se posebej insektov, jedo samo v fast food restavracijah, ker si ne upajo jest drugje, ne upajo si kupit cokoladnega mleka iz hladilnika v trgovini, ker se bojijo, da bodo zbolele, gredo v taksi za tri ure, ker ne vedo kako dalec je zeljena destinacija in zato placajo 100 dolarjev in najpomembneje, ne govorijo cisto nic spansko. 

Ne vem, ce ima tako potovanje glih velik smisla. Vidis stvari in to je vse.

Jep, za potovanje je fajn biti malo starejsi - recmo vsaj 21. Sele takrat se mislim, da prav zavedas kaj je potovanje in ga cenis.

Zadnji mesec bo hudicev tezk ponovit, ker se je toliko lepih stvari zgodilo v tako kratkem casu.

Matjaž

Kostarika 4 Skor smo popizdl

Bil je pa hec, ko smo se naslednji dan zbudil in sestavljal celotno zgodbo.

Edino mama je vedla velik, ker se ga je ata tudi posteno nazro in je moral nekdo ahtat. Sinovi pa smo bili skoraj ves cas tiho. hehehehehehehehehe.

Anglez se ga je vsak dan vsekal do kome nato pa se zgodaj zjutraj sel potapljat.

Zivela pijansna!!! Sem se kar na dom spomnu - lepi studentski cajti. Je pa seveda slo po dnarju ampak zdaj se mi pa po petih mescih in pol ze malo jebe. Pa se sam spagete v paradajz omaki sem jedel cel teden, da je blo dost za pir in rum zvecer - hehehe. Teza se je pa stabilizirala. Zakaj le?

Smo bli pa v nedeljo jezni, ko psi. Cel hostl se je zbudo ob 4. 30, da gremo pogledat fuzbal tekmo. In kaj se zgodi - zmanjka preklete elektrike. Videl smo 40 minut prvega polcasa in 5 minut zacetka ter konca drugega polcasa.

Nic golov. Skor smo popizdl.

(se nadaljuje) Matjaž 

Kostarika 3 Roatan

Zdaj pa kako je blo na otoku - Roatanu. Mel sem se precudovito. Morje, palme, snorkljanje na koralnem grebenu, pescene plaze, zvecer zuri, popivanje... V hostlu se je formirala zanimiva skupina popotnikov, ki smo zurali skupaj. Imeli smo dva Nizozemca, ki smo ju klical Mum and Dad, ker sta skrbela za tri pijane sinove - mene, Danca in Angleza. Pa se ena teta s Finske se nam je pridruzla. Vsak dan smo ga pili. V petek smo se ga pa prevec nazrl. Sam sem bil totalna koma - zaspal sem kar ob cesti v pesku, pol sta me pa ata in mama pobirala, padel se v nek bambus in zopet zaspal v druzbi mravlj, se en postanek v baru ob hostlu kjer je blo pa konec. Komi so me zbudil- Danec je probal kar s pirom, ki mi ga je zlil za vrat, kelnarca (Danec jo je opisal kot Beautiful black woman) pa z ajmrom vode in ledom.
Baje sem se ves cajt smejal tak, da sploh niso vedl al spim al ne. Se prej pa sem hotel iti v en disko ampak nisem hotel placat in ob tem mamo skor po nesreci vrgel v vodo. Sem rekel, da se ne prtaknem vec prekletega ruma a sem ze naslednji dan pristal s to prekleto pijaco v roki. Jep, bilo je kot doma.
Matjaž (se nadaljuje)

Kostarika 2 Edino kar ni bolel so ble noge

Za 2000m visine, kolko se jih mora premagat

prvi dan, do zaklonisca sem rabil 7 ur (pred tremi tedni sem za 1600m rabil 3, 5 ure). Smola se je pol se nadaljevala. Nisem mogel jest tako, da sem samo pil Kokakolo cel vecer. Spal slabo, ker me je napejal, ko satan, vendar se naslednuji dan dokaj fajn pocutu. Dokler nisem zacel hodit. Od zaklonisca do vrha je se nekje 1, 5 -2 ure. Rabil sem skoraj 2, 5 ure. Slo mi je na bruhanje, zelodc me je bolo, glava in usesi so me bolel - edino kar ni bolel so ble noge. 

Sem misli, da je mogoce visina sam sem ziher, da ni bla. Zvecer se je izboljsal tako, da sem koncno malo pojedel. Naslednji dan pa lep

sprehod nazaj. NO, blo je pa zelo lepo. Razgledi so fenomenalni in vegetacija se neverjetno spreminja. 

Lahko vidis kako se narava postavlja na noge po pozaru izpred parih let. Tudi druzba v zakloniscu je bla ok. Zdravje mi ni nic pokvaril.

 Ko sem cakal na bus sem se zacel pogovarjat z enim domacinom, ki je vedel takoj kje je Slovenija in kdo je bil Josip Broz Tito - neverjetno! Sem srecal eno Slovenko - sva rabla skor minuto, da sva se zmenla, da sva oba iz Slovenije. Sma probala se pogovarjat v slovenscini a sma pol presaltala na

anglescino-je blo veliko lazje. 

Slovenscina ze skor ni vec moj prvi jezik. 

Matjaž

(se nadaljuje)