Lima: Na letališču 2



Na zalost se potem nisva več srečala, kajti vrsta, ki je bila za mano nama ni dovoljevala, da bi se bolj spoznala pa se na letalo se mi je mudilo.
Najprej mislim da imam prisluh, pa policist malo jezno vprasa ali ne vem, da ne potrebujemo več vize. Seveda vem mu tokrat odgovorim slovensko, pa povej to usluzbencu Aero Peruja če lahko. Seveda si ni dal dvakrat reči Peruanca nahruli, da zgleda se manjsi kot v resnici. Pove mu to kar sem poskusal ze sam v Limi, vendar precej bolj ostro. Ukaze mu, da mi mora takoj vrniti potni list in seveda tudi trideset
dolarjev. Zazeli mi se srečno pot Peruancu pa nameni prav sovrazen pogled. Prav lep občutek je, če takole daleč od doma srečas pravega domoljuba, ki mu ni vseeno da je Slovenija tako neprepoznavna. Na koncu sem dobil nazaj tudi denar, tam počakal se en dan, ker sem zamudil letalo. Naslednji dan pa sem brez problemov odletel proti Evropi.
Milan Potočnik