Moje leto kot Au Pair 2

Otroci so povesem drugačni, kot sem si jih predstavljala po slabih, črno belo skopiranih slikah, ki sem jih dobila po pošti pred prihodom. Predvsem so veliko manjši in drobceni, kot so delovali na sliki. Spominjajo na štiri male palčke in takoj mi prirastejo k srcu. Stari so od 8 do 13 let. Oče in mama sta nadvse prijazna in mi pomagata pri prtljagi. Ne moreta se načuditi, da potujem le z enim nahrbtnikom.
Že na poti proti domu steče pogovor. Predvsem o tem, kako sem potovala, kakšen se mi je zdel NY, če je Amerika to kar sem pričakovala… Tudi otroci kar tekmujejo, kdo mi bo prej postavil vprašanje. Zanima jih, če poznam tega ali onega pevca ali igralca, kaj najraje jem, kateri so moji najljubši športi, kakšne trgovine imamo v Sloveniji… 
Takoj me odpeljejo tudi na izlet na eno izmed otrokom najljubših pohodniških lokacij, nato pa še na večerjo v italijansko restavracijo, katere kuhinja naj bi bila glede na sosedno lego obeh držav najbolj podobna slovenski.
Marjeta Snoj

 (se nadaljuje)